Začetki naše farne cerkve segajo v 14. stoletje, vendar se prvič omenja šele leta 1623 (navedeno po Krajevnem leksikonu Dravske banovine p. 585). Na mestu stare zgradbe so pozidali novo cerkev in sicer nekako sredi 17. stoletja. Proti koncu tega stoletja so jo poslikali v pravi fresko-tehniki. Tudi Valvazor omenja “cerkev Janeza Krstnika v Sestranski vasi s tremi oltarji in bratovščino sv. Antona Padovanskega”. Poznejšega nastanka je slikani oltar in morda tudi freske v kapeli sv. Antona, za katere menijo, da so nastale v prvi polovici 18. stoletja (verjetno je letnica 1720, napisana nad oknom Antonove kapele, v zvezi s to poslikavo). Z letnico 1739 je opremljen Antonov oltar. Iz obdobja zrelega baroka 18. stoletja izhaja lepo oblikovana streha zvonika. Za časa vladanja Jožefa II. je bila leta 1788 povzdignjena v župnijsko cerkev. V tem času se je pri nas močno okrepilo janzenistično gibanje, ki je zahtevalo bogoslužje brez slik, brez glasbe in zunanjega blišča, tako da so štukaturni okras odbili, freske pa prebelili, vendar jih k sreči niso poškodovali. Sredi 19. stol. so po požaru cerkev povečali za dolžino vhodne lope, na mestu nekdanjega stranskega vhoda ob zvoniku pa je nastala Marijina kapela (na levi strani), zato ti novi deli cerkve niso poslikani. Freske so pod petimi centimetri debelega ometa slučajno odkrili leta 1937, ko so pripravljali napeljavo elektrike. Takratni župnik Andrej Šavli jih je dal restavrirati: restavratorska dela je opravil Peter Železnik. Kaj predstavljajo posamezne slike – freske na stropu in na stenah?

 

Strop je grajen v obliki polkroga. Freske ponazarjajo svetopisemske dogodke. V prezbiteriju predstavljajo: Oznanjenje Gospodovo, Marijino zaroko, Kristusa na Oljski gori, ter štiri cerkvene učitelje, sv. Avguština, sv. Hieronima, sv. Ambroža in sv. Gregorija Velikega. Nahajata se tudi dva medaljona s prizori življenja sv. Janeza Krstnika.

 

Ladja je v dolžini dvanajstih metrov razdeljena v tri polja. Na prvem loku je upodobljena poslednja sodba. V levem in desnem trikotu vstajajo mrtvi iz grobov, pravi skeleti. Angeli trobijo k vstajenju. Višje v svodu so razvrščeni priprošnjiki, predvsem Mati Božja, sv. Janez Krstnik, sv. Boštjan, David in cela vrsta mašnikov, škofov, puščavnikov, mučencev in svetih žena. V sredi v krogu angelov sta Oče in Sin, Oče s tiaro na glavi.

 

V drugem polju je upodobljenih dvanajst apostolov in sicer proti severu Peter, Jakob, Janez, Andrej, Filip, Tomaž; proti jugu Jernej, Pavel, Jakob, Simon, Tadej, Matija. To so najbolj ohranjene slike. Slikar je ljubil oker barve, ki dajejo slikam neko toplino.

 

Tretji del svoda je razdeljen na več delov. Prevladuje sredina z veliko sliko Marijinega Vnebovzetja v štukatur – okviru. Sliko nosi osem angelov; Oče in Sin kronata Marijo, nad njimi plava golob. Vse osebe, zlasti angeli, so zelo razgibane. Trikota levo in desno sta porabljena za dve sliki iz Jezusove mladosti: Marija daruje Jezusa v templju, na drugi sliki pa pastirji molijo Jezusa. Kote krasijo nadnaravne slike angelov; na levi strani drži sv. Mihael tehtnico, na desni spremlja angel Rafael popotnika na poti življenja.

 

Z odkritjem teh fresk je župnija, pa tudi domača zgodovina dobila lep spominek svoje kulturne preteklosti.

 

Cerkev je prvotno imela štiri oltarje. Trije so nastali leta 1739, četrti je bil mlajši (sv. Florjan). Tega so po II. vojni odstranili, verjetno zaradi pomanjkanja prostora. Kot spomin pa je ostal kip sv. Florjana, ki je sedaj postavljen na menzi stranskega Marijinega oltarja v levi kapeli.

 

Vsi trije oltarji so v osnovi baročni, vendar večkrat predelani in renovirani; kipi na njih pa so vsi novejšega datuma.

 

Glavni oltar ima na sredini upodobljen Jezusov krst v reki Jordan. Te kipe lahko zamenjajo slike, kakor je pač primerno dobi cerkvenega leta: Srce Jezusovo, Marijino Vnebovzetje, Vstali Kristus.

 

Oltar se visoko dviga. Na vrhu v sredini je prikazano Obiskovanje Marijino, na eni strani kip sv. Lucije, na drugi sv. Apolonije, pa še kip sv. Štefana mučenca in papeža sv. Urbana.

 

Desni stranski oltar je prav tako poznobaročen iz druge polovice 18. stol. Kipi so delo Jakoba Oblaka, ki je delal v Šubičevi delavnici. Poleg sv. Antona je na tem oltarju še kip mučenca sv. Sebastjana in sv. Roka. Prav na vrhu oltarja je slika sv. Ane in Marije, delo Štefana Šubica.

 

Levi stranski oltar je posvečen Marijinemu Srcu. Sliko je leta 1862 kopiral Wolf po Fuhrichu. Levo je kip sv. Neže, desno pa kip sv. Jožefa. Na vrhu oltarja je simbol vere, upanja in ljubezni.